Starši imamo pomembno vlogo pri razvoju otrokovega govora in želja vsakega starša je, da njegov otrok čim hitreje in čim bolje napreduje, seveda s spoštovanjem razvojnih zakonitosti. Pa vendar, kdaj je pravi čas za govor? Načeloma je največji napredek pri govoru otrok mogoče zaznati nekje med drugim in petim letom starosti in takrat je tudi pomembno, da temu posvečamo največ pozornosti. A ne glede na starost je dobro, da vsak trenutek izkoristimo za pogovor z njim. Govora se otrok nauči preko poslušanja in tukaj smo ravno mi starši, vzgojitelji, učitelji najboljši vzor. Kdaj točno je pravi čas za otrokove besede je zelo odvisno od vsakega posameznika, nekateri hitreje, drugi kasneje. Vendar nekaj zagotovo drži. Najbolje je, da se otrok govora uči skozi igro in zabavo ter se ob tem počuti prijetno, ne glede na starost.

Kako lahko razvoju govora naših otrok prispevamo tudi mi starši, vzgojitelji in učitelji je odlično opredelila profesorica Martina Škoflak v zloženki Nasveti za govorno-jezikovni razvoj otrok. V nadaljevanju povzemava njene nasvete, kako lahko otroku pomagamo v posameznem starostnem obdobju.

Od rojstva do 1. leta

V prvem obdobju svojega življenja otrok seveda še ne govori, a vendar začne sprejemati zunanje informacije. Otrok se naj med »pogovorom« počuti udobno, torej naj bo naspan, nahranjen in previt. Udobno se namestimo tudi mi. Pomembno je, da z otrokom vzpostavimo očesni stik in ga šele nato začnemo ogovarjati. Komunikacija lahko poteka v obliki govorjenja in ponavljanja vedno istih besed, povedi naj bodo kratke, lahko mu pojete ali recitirate pesmi, pripovedujete in opisujete dogajanje. Po vsakem našem stavku damo otroku čas, da se odzove. V kolikor otrok prekine očesni stik je bolje počakati in »pogovor« nadaljevati kasneje. 

Od 1. do 2. leta

V tem starostnem obdobju lahko pričnemo uvajati razne pravljice, izštevanke, pesmice, slikanice in pa seveda komunikacijo z vrstniki. Pomembno je, da vse skozi opisujemo svoje in otrokove dejavnosti v kratkih, počasnih in razločnih stavkih. Med pogovorom dajemo otroku čas za odgovor. V govoru poleg samostalnikov uporabljamo tudi glagole in predloge. Pozornost posvečamo predvsem predmetom, delom telesa in barvam. Navodila morajo biti kratka in jasna. Vseskozi tudi preverjamo razumevanje govora (npr. »Pokaži drevo.«) in sprašujemo otroka po imenih predmetov. Ko otrok uporabi novo besedo, ga spodbujamo in pohvalimo.

Od 2. do 3. leta

Ko otroci usvojijo osnovna znanja začnemo širiti otrokov besedni zaklad s pomočjo pripovedovanja, opisovanja, uvajanja novih besed in besednih zvez ter listanjem slikanic, branjem pravljic, pesmic in izštevank. Naš govor naj bo jasen in razumljiv. Vseskozi preverjamo razumevanje govora ter odgovarjamo na vprašanja, ki nam jih zastavi otrok. V kolikor določene besede napačno izgovori, jih pravilno ponovimo za njim. Otrok naj bo redno v stiku s svojimi sovrstniki.

Od 3. do 4. leta

Pri tej starosti začnemo brati vedno daljše pravljice, pri čimer skupaj z otrokom razpravljamo o vsebini. Otroku postavljamo vprašanja in ga brez prekinjanja spodbujamo, da nam pripoveduje o prebranem. Na njegova vprašanja odgovarjamo z nekoliko daljšimi in kompleksnejšimi stavki. V kolikor se v otrokovem govoru še vedno pojavlja zatikanje, ga več ne opozarjamo na to. V kolikor menimo, da govor našega otroka odstopa, se lahko za mnenje pozanimamo pri strokovnjaku.

Od 4. do 5. leta

V tem starostnem obdobju je pomembno, da si za pogovor z otrokom vzamemo čas ter ga spodbujamo k druženju z vrstniki, saj je pri njih način komunikacije nekoliko drugačen. Še vedno beremo pravljice in se z otrokom pogovarjamo o vsebini. V kolikor je potrebno si lahko pomagamo tudi z vajami za izboljšanje motorike govornih organov ter vaje za izboljšanje poslušanja. Kadar otrok govori, smo pozorni na njega in ne delamo drugih stvari, saj ima sicer občutek, da ga ne poslušamo. V pogovor preko kratkih povedi uvajamo nove besede. Poslužujemo se IGER, v katerih uporabljamo imena barv, predmetov, ponavljamo števila, ugibamo nasprotne pomene besed, iščemo podobne stvari, ipd..

Od 5. do 6. leta

Pri tej starosti otroka že spodbujamo k samostojnemu opisovanja dogajanja, slik ter raznih obnov pravljic ter vedno izkažemo zanimanje za njegove pripovedi in dogodivščine. Določamo tudi mesto posameznih glasov v besedi (začetek, sredina, konec). Če naš otrok še vedno napačno izgovarja posamezne glasove še pogosteje izvajamo vaje za izboljšanje motorike govornih organov.

A pozor! Ne glede na to v katerem starostnem obdobju se nahaja, otroka nikakor ne silimo, da se uči govoriti. Govor naj usvaja neobremenjeno, preko vsakdanjega dogajanja, igre in zabave. Večkrat, ko bo otrok slišal pravilno besedo, hitreje si jo bo zapomnil. Vedno sledimo otrokovim interesom in uporabljamo besedne zveze vezane na njih (npr. če ima naš otrok rad tovornjake, odpiramo debate na temo tovornjakov, kamor vklučimo še ostale, nove besede). Pogovor naj poteka obojestranko, kjer je pomembno tako govorjenje in ponavljanje besed, kot tudi poslušanje ter razlaga določenih. Odličen pripomoček za razvoj besedišča na zabaven, preprost način so tudi ene izmed najinih KARTIC, ki jim poleg razvoja govora in začetkov branja ter pisanja pomagajo pri razvoju kreativnosti, iznajdljivosti in nam staršem omogočijo nekaj prostega časa.  

Naj bo sproščeno, veselo in razigrano, saj to je tisto, kar potrebujemo v življenju.